Zbudila sem se v eno tistih juter, ko bi dala vse, da bi lahko vsaj še pet minut dlje spin.

S hudičem barnatam že v mislih.

»Ah, daj no, ne še!

Samo še pet minut!

Vzemi raje deščevo dušo, kot pa mojo, no!”

Že čez nekaj trenutkov se zalotim, da vse te misli pravzaprav govorim na glas, saj malemu dopovedujem, da naj zbudi raje atija, ker mamica si zasluži še nekaj trenutkov kome, preden se pogleda v ogledalo in ji je žal, da nima večje dioptrije za na blizu.

Desc se žrtvuje. Vstane s postelje in izgleda pripravljen na življenje.

Ampak ne, Urban vztraja:

“Mamiiiiiiiii bo z mano vstala.

Mamiiiiiiiii bo z mano lulala.

Mamiiiiiiiii me bo oblekla.

Mamiiiiiiiii bo z mano zajtrkovala.

Mamiiiiiiiii me bo peljala v vrtec.”

Zopet mi ne uspe pet minut spanja zamenjati za ledvico. Očitno je tistih pet minut vrednih več od tega. Z Urbanom se zrihatava in veselo odhiti iz kopalnice v spodnje nadstropje ter me počaka za kuhinjsko mizo. Kakšni dve minuti za njim pridem v jedilnico tudi jaz.

»Kaj boš jedel?« vprašam z vso jutranjo vnemo, ki jo premorem. 

»Sem že pojedel!« pove.

(Razmišljam, … saj veste, jutranja hitrost, ki skoraj dohiti Windows 95′)

»Pa saj ti še nič nisem prinesla!«

»Ja, jedel sem. Nutelo!«

Gledam po kuhinji. Ne morem verjeti, da je mali cefizelj dejansko zlezel na kuhinjski pult in si postregel z nutelo, ki jo hranimo na vrhnji polici zgornjih kuinjskih omaric. A čudno, o nuteli ne duha ne sluha.

»A kar brez kruha?!« zmedeno vprašam.

»Ja, kar brez kruha.«

»Kje pa si jo dobil!«

»S prta sem jo polizal. Je ostala še od zadnjič, ko smo jedli palačinke.«

Mislim, da ne obstaja krema proti gubam, ki bi me lahko kdajkoli odrešila tega incidenta, ki se je v tistem trenutku znašel na mojem obrazu. S čelom po navdihu lubja stoletnega hrasta sem mu zaželela dober tek, Urban pa si je ob posušeni napol polizani packi nutele na prtu oblizoval prste. Kot, da je povsem normalno jutro sem ga vprašala, če se želi ob svojem dietnem brezglutenskem zajtrku, morda vseeno pregrešiti s kakšno žemljico, ali namerava vztrajati pri PVC-nutela dieti. Polizal je PVC prt brez nutele in se mi režal v fris. Kaj ti bo žemlja, če imaš prt z okusom nutele in mamo, ki nima prav nobenega smisla za humor.