Ko moški ženskam rečejo, da bi zanje “storili vse na tem svetu”, ženske zmotno pričakujejo, da bodo med drugim z žarom in zanosom zdrgnili tla kopalnice. Moški jim ob tem polagajo dlani na čelo, kot bi se želeli prepričati, ali se jim je nenadno povišala temperatura. Besedi »vse« in pa »kopalnica« sta zanje kot dva planeta oddaljenih galaksij, med katerimi ni mogoče potovati. To, da bi besedno zvezo »vse na svetu« lahko zamenjali z »zdrgnil kopalnico« z vso kategoričnostjo zanikajo. A dejstvo je, da ženske redko ostanemo brez argumenta proti. Pod nos jim mečemo, da se tako besedna zveza »storil vse na tem svetu« kot tudi »skupaj v dobrem in v slabem« vedno lahko nanašata tudi na stanje kopalnice. Na kaj pa bi se sploh še lahko nanašali, v naših gospodinjstva polnih življenjih. In tako smo lahko v teoriji nepremagljive zmagovalke, a za prakso nikoli ne moremo napraskati reprezentativnega vzorca, da bi lahko svojemu moškemu dokazale, da imamo prav.

Kljub temu, da SURS razpolaga z obilico podatkov, se nikoli ne spomni opraviti anket o tem, koliko mož z žarom v očeh drgne kopalnico za svoje žene. Pomagati pa si ne moremo niti s stanjem pri sosedih. To pač niso debate za ob kavi in piškotu, niti za objavljanje slik na FB (glede na to, da se niti obiskujemo ne več).

Tako ženskam ostane le tiho maščevanje. Vsi dobro poznamo pričakovanje moških, da bo krompir pri kosilu topel tudi, če je bil spečen že kakšnih 40 minut nazaj. »Zate bi storila prav vse na svetu!« za moškega kakopak jasno pove, da sta sklenila dogovor o tem, da bo žena kosilo vsaj še 40 minut po tem, ko je že skuhano, mešala v loncu na najnižjem ognju in čakala na tisti »pravi trenutek«, ko bo desc sedel za mizo. A ker se nam to pri najboljši volji ne ljubi, tudi ženske trdimo, da določene stvari, ki niso izrecno dorečene, sploh ne veljajo. Tako se tipičen desc se vedno znova začudi nenavadno nizki temperaturi obroka, čeprav ga je žena pred tem že vsaj sedemkrat poklicala k mizi. In tako bi se fraza »skupaj v dobrem in v slabem« gotovo lahko nanašala tudi na kosilo.

Tako ženske, kot moški imamo en kup pričakovanj. Če se naša pričakovanja ne izpolnijo, smo razočarani. Menim, da bi jih bilo ravno zato najbolje kar nemudoma opustiti. Moje življenje se je tako nenadno izboljšalo, ko sem nehala pričakovati, da bo naša hiša pospravljena. Sprijaznila sem se, da sta možnosti le dve: »Nepospravljena s pridihom atomske bombe« ali »170 x upogni križ in kolena ter uživaj v pogledu na pospravljeno hišo za cca 2 minuti«. In ko se enkrat sprijazniš, te pridih atomske bombe sploh ne more razočarati. Pravzaprav se počutiš prav jasnovidno, ko ti uspe vnaprej predvideti katastrofo takšnih razsežnosti.