Danes mi je težko karkoli napisati, ker nerada pišem o stvareh, za katere ne želim, da rastejo. Vsaka stvar, ki ji posvečaš pozornost, zraste. Dejstvo je, da se ljudje pogosto oklepamo stvari. Oklepamo se zdravja, ljubezni partnerja, doma, neke svoje rutine, ali pa celo materialnih stvari. Danes je za veliko ljudi dan, ko potovanje z avtom ali to, da stopiš iz hiše, ni več tako samoumevno. Kadar se v energetskem smislu oklepamo nečesa, je to lahko odvzeto le na način, da nam je iztrgano. Če si to predstavljamo povsem plastično – otrok se oklepa igračke, drug otrok pa mu jo iztrga iz rok. Kadar se energetsko oklepamo nečesa in nam je to iztrgano, nastane v energetskem sistemu motnja. Praznina, v katero se pogosto naseli strah. Strah pred še hujšo grozoto. Strah pred drugimi grozotami. Črnogled pogled na življenje.

Povsem razumljivo je, da v življenju pridejo trenutki, ki so polni silnih čustev in občutij. Težko je, kadar imajo ta čustva negativen naboj. Vsi smo kdaj polni jeze, žalosti ali strahu. Ampak zavedati se moramo, da so ta čustva del našega življenja. To nas dela krvave pod kožo. Vsa čustva so dobrodošla. Sprejmimo tako tista z negativnim kot tista s pozitivnim nabojem. Ker negativni izkušnji in čustvom, ki jih je prinesla, ne moremo ubežati, je naša edina možnost, da se vsaj ne predamo črnogledim mislim. Da se zavedamo, da na nekatere stvari nimamo vpliva in spreminjamo le tiste, na katere ga imamo.

Ne iščimo krivcev, ne kažimo s prstom, ne prežimo za komentarji, ki nas bodo prizadeli in s svojimi besedami ne prizadevajmo drugih. To ne pomaga. To dela slabo predvsem nam samim. Največ kar lahko naredimo zase in za svoje bližnje zdaj, je to, da se izkopljemo iz negativnega nazora. Naš nazor in zavedanje, je edino, na kar imamo hiter in dejanski vpliv. Naj bo otožnost konca, slutnja začetka. Primimo za lopato. Spletimo nove vezi. Večina nas je živih in zdravih, zato: bodimo hvaležni. V vsaki dobri stvari lahko vedno najdemo kaj slabega in v vsaki slabi stvari lahko najdemo nekaj lepega in dobrega – polarnost prežema vse, celotno stvarstvo. Na nas je, da izberemo, na kaj se bomo osredotočili, čemu bomo pustili rasti.