Praznični čas je tu. Če se morda še en teden nazaj ni zdelo, da je december pred vrati, so se včeraj zagotovo prižgale lučke na sosedovi ograji, Božiček pa je zabingljal z balkona. Hitro smo se pognali v klet ali na podstrešje in privlekli vse mogoče praznično okrasje – bliža se! Letos ni nič narobe, če jelka stoji že novembra, izredne korona razmere pač zahtevajo izredne rešitve tudi za občutke praznine. Nakupovanje in okraševanje tako nadomestita tudi kakšen zdravniški recept. Razen, če ste kak zagrenjeni Grinč, ki ne mara praznikov, potem je bila za vas včeraj sobota kot vsaka druga.

Vendar pa obstajajo ljudje (vir: Facebook) pri katerih vlada praznično vzdušje že vsaj od konca avgusta. Gospodinja po sili razmer, kot sem sama, lahko postane celo malček nervozna, ko opazi, da druge gospodinje spečejo 12 pladnjev piškotov vsak vikend. Da ne omenjamo slaščic kot so ruske kape, sultanove sarme ter cheescake zavdiljivih barv in okusov. Te super-mame nenazadnje z otroki okrašujejo prave pravcate medene hiške. Sama imam za peko bolj dve levi roki. Boljše od peke mi gre praznenje zalog slaščic. Najverjetneje gre za nekakšen preventivni mehanizem vesolja, ki mi sporoča, da je bil že od nekdaj čas za dieto. A ne decembra, vesolje, ne decembra!

Na spletu se med drugim odvija tudi tekmovanje v tem, kdo naredi boljšega bradonosca – za vse, ki živite v temi (slika zgoraj). To je palček, ki ima kapo, brado in nos, žal pa nima drugih delov telesa. Če bi imel še roki, bi bil popoln moški – tih in priročen. Ne vem, od kod izvira popularnost njegove brade vendar moderne facebook mame kar tekmujejo, katera bo ustvarila takega z največjo.

Bližajoči se prazniki pa so vsako leto povezani tudi z mrzličnimi nakupi nepotrebne plastike in ostalih surovin. Te naj bi bile zaslužne za to, da nam in našim obdarovancem vbrizgajo odmerek prepotrebnega serotonina v možgane. Letos, ob zaprtju vseh nenujnih trgovin, se bo ta šus moral odvijati kar pri »najboljših sosedih«. To je že ta vikend povzročilo nekaj desetllmetrske vrste, ki so se vile od vhodov trgovin zunaj po parkiriščih. Čeprav je zaradi epidemije število kupcev v trgovini omejeno, pa neomejena še vedno ostaja človeška neumnost. Nekateri pač sklenejo, da je najbolje priti v trgovino v paru, saj je žena še vedno tista, ki mora potrditi kakšen odtenek belih spodnjic je najbolj ustrezen. Za razliko od teh pa se najbolj pogumni odločijo, da se bodo proti virusu v trgovinah borili v družbi cele širše družine do tete v četrtem kolenu. Za kratkočasenje med stanjem v koloni bi lahko s seboj prinesli tudi odbojkaško žogo, a na to ob odhodu od doma ne pomislijo. 

In tako čakam pred Hoferjem na Viču, da bom lahko kupila krompir, kruh ter zelenjavo, ko mi gospa pred vratih pove, da grem lahko noter, ko bodo štirje prišli ven. Ker je šla pred menoj notri cela družina. Doma so pustili le psa. Škoda, ta vsaj ne bi bil vštet v kvoto. Kot nevzorna mati torej še nimam daril, verjetno jih bomo kupovali v petek zvečer, če bo še kaj ostalo. Nadejam se, da letos ne bo z zalogo igrač tako, kot je bilo marca s kvasom in rolicami wc papirja.