Ljudje brez otrok pridejo z dopusta spočiti. Ljudje z majhnimi otroki potrebujemo po dopustu še vsaj en teden, da se vrnemo zopet nazaj v normalno stanje utrujenosti. Ker med dopustom se otrok ne prikrade v tvojo posteljo ob petih zjutraj in te zrine na rob postelje, kot običajno. Na dopustu ti otrok ne vzame zgolj tiste zadnje ure spanca, preden moraš začet služit v strežbi in čiščenju, kot običajno. Običaj okupacije postelje odraslih se na dopustu premakne na približno tretjo uro ponoči. In če si prej lahko od petih do šestih še slabo urico oddremuckal (pa če prav v položaju geotrikotnika), dremuckanje ni na urniku, ko si na dopustu z majhnimi otroki. Gre zgolj za bedenje v položaju geotrikotnika, ki je rezervirano za tiste občutljive ure, ko bi otroci še obvezno morali spati, čeprav ti ne moreš, ker imaš na postelji zgolj 15 cm odmerjenega prostora in ne običajnih 20 cm. Malo pred peto zjutraj te iz blodenj povsem običajno predrami predirljiv krik »Kje je moja bradata agama?!« Ker medtem ko ti sam pri sebi jamraš iz tako neumnih razlogov, kot je ta, da ne moreš spati, imajo drugi resne probleme s težavami. Ob petih zjutraj vsi prisotni, kljub neprisebnosti, iščejo plastično bradato agamo, ki v vsem svojem spokoju (za razliko od vseh nas) počiva nekje med zaveso in posteljo, pod kupom cunj, ki so se na njej znašle povsem po nesreči. Morda bi mi bilo namenjenih tistih blagodejnih 5 ur spanca, če bi se naslednjič ulegla pod kup cunj. Ideje zagotovo ne gre zanemariti.

Ne glede na to, kako boleča je za odraslega izkušnja iskanja bradatih agam, ko je zunaj še tema, je definitivno bolj boleče dejstvo, da v hotelu nimajo turške kave. 4 dni brez turške kave sem nazadnje preživela, ko mi je bilo 13 let. Verjeli ali ne, poustvarjanje okoliščin najstništva te ne popelje v občutke tega obdobja, ne glede na to, koliko se trudiš. Tako smo preživeli 4 dni v hotelu Histrion, v Bernardinu. Tja odhajamo na dopust zadnje tri leta, saj ima bazen nekaj toboganov, slano in toplo  vodo ter je na čudovitem izhodišču za sprehod ob morju. Če imaš takšno srečo, da v času bivanja posije še kaj sonca pa je tam vsaj 10 stopinj več kot v Ljubljani. Po šestih letih sem si privoščila celo savno (ki ima pogled na morje!) in namakanje v ledeni vodi, od katerega se ti vsaj za nekaj trenutkov zazdi, da imaš zopet 20 let. Danes je prvi dan po okrevanju od dopusta in ob osmih zjutraj si točim že drugo skodelico črne turške kave. Bradate agame ležijo pozabljene nekje na dnu nerazpakiranega kovčka, otroka pa se klasično kregata glede tega, kdo bo imel katerega lego strička. Čisto običajen  dopust od dopusta!