Letošnji rojstni dan bo zagotovo ostal nepozaben. Ta teden sem bila za svoj rojstni dan naročena na puljenje zoba, mlečne trojke zgoraj. Na to sem se psihično pripravljala že zadnje tri dni, saj so mi puljenje dvakrat prestavili. Kot ortodontski fenomen sem v zobozdravstvenih krogih slovela že v osnovni šoli. Ne zgodi se pogosto, da stvarnik zobe po ustih postavi kakor, da se je znašel sredi najbolj divje igre šaha, in če ne bi obstajal človek, ki je izumil amalgamske plombe, bi ti najbrž še danes ostali obarvani kakor šahovske figure. Zgodba z obiski zobozdravnika in ortodonta se je tragično končala v kakšnem šestem razredu, po ugrizu zobozdravnice. Še danes se sprašujem, kakšne poškodbe na delovnem mestu morajo zobozdravniki trpeti. Saj sem bila vendar čisto prijetna punca in niti slučajno nisem bila nagnjena k grizenju, pa se je vseeno zgodilo. No, za svoje grehe seveda poplačujem sedaj, kot gospa srednjih let, na vlaku, ki neusmiljeno brzi proti 40, z usti, polnimi železja.

Za uvod v praznovanje rojstnega dne so mi torej po več zapletih in pomislekih zobozdravnika izruvali nesrečno mlečno trojko. Zadeve sprva nisem jemala kot nekaj stresnega, saj bolečino dobro prenašam in so mi izruvali že vsaj nekih 5 zob, nekatere celo brez protibolečinskih sredstev. Težava je nastala dan pred dnem, ko sem bila prvotno naročena na puljenje, saj mi zobozdravnik zoba ni hotel izpuliti. Rekel je, da sta stalna in mlečna trojka zraščeni skupaj in da je premalo prostora, da bi zob izpulil brez poškodb drugega. Seveda, ni je stvari, ki je moja mlečna trojka ne zmore! Ne samo, da se že prek 30 let obnaša, kot da njena stalna sestra sploh ne obstaja, temveč jo tudi drži za talko in grozi, da jo bo v primeru ekstrakcije vzela s sabo. Medtem ko je zobozdravnik briljiral v dvomih ali naj se sploh loti in s prestrašenim izrazom zatrjeval, da bo vse v redu, sem bila že trda kot deska. Morda mu je bilo malo žal mlečne trojke, ki je preživela skoraj 32 pomladi in še ni izgledala, kot da bi bila potrebna eksekucije. Morda je pomislil, da cilj ne upravičuje sredstev. Morda pa je kje v kartoteki pisalo, da sem nagnjena k ugrizom  zobozdravnikov, kdo bi vedel. Jaz sem samo vedela, da sem se od trojke že poslovila in sem upala, da jo bom lahko dobila za domov, da jo lahko nesem pokazat otrokom. Še dobro, da so bila protibolečinska sredstva tako močna, da sploh nisem čutila, kdaj je bila zunaj. Od painkillerjev sem bila omamljena vse do večera in od neprištevnosti,  descu naročila, da gre kupit torto, sama pa sem na poti zavila v slaščičarno in kupila dve vreči peciva. Za vsak slučaj, če bo prišel kdo od mimo. Po treh dneh še vedno ostaja pol torte, včeraj pa smo pojedli celo zadnji kos peciva. Tehtnica ostaja do pomladi v omari.

Činčin na triintrideseto jesen (in ja, filtri na fotoaparatu podočnjakov ne izbrišejo).